Po tem, ko je Pavel delil evangelij v Atenah, so se ljudje odzvali zelo različno.

»Nekateri možje pa so se mu pridružili in sprejeli vero.« Apd 17,34

»… drugi pa so rekli: »O tem bi te poslušali kdaj drugič.« Apd 17,32

Kaj in Zakaj

 

Po svetu obstajajo študentje, ki so pripravljeni sprejeti Jezusa že, ko prvič slišijo enangelij. Seveda želimo srečati take študente. Veliko študentov pa bo potrebovalo več kot en pogovor in stik z evangelijem, zato da bodo lahko položili svojo vero v Jezusa.

 

To načenja dve vprašanji:

> Ali smo pripravljeni voditi osebo ne le čez prvi pogovor, ampak tudi čez naslednji?

> Ali obstaka kakšna strategija, kako lahko povečamo število ljudi, ki bi si želeli dobiti z nami več kot enkrat?

 

Kot mednarodno gibanje smo pridobivali informacije iz veliko univerz. Ugotovili smo, da je študentom lažje sprejeti povabilo na prvi pogovor, kot da bi se strinjali še za drugega. Prepogosto se zgodi, da tisti, ki rečejo, da bi se radi ponovno dobili, enostavno ne pridejo na srečanje.

 

Dobro opremljen graditelj gibanja ni pripravljen le na prvo srečanje. Moramo biti pripravljeni vplivati na druge še po prvem stiku.

Učenje iz Besede

 

Ni presenetljivo, da tudi Sveto pismo omenja ljudi, ki so potrebovali večkratno srečanje, preden so sprejeli Kristusa.

Preberi Janez 9,1–12

Kliknite za besedilo

 

To besedilo nam predstavi človeka, ki je trpel zaradi izjemne slabosti. Njegov začetni stik z Jezusom je bil le bežen.

 

Opiši njegov prvi stik z Jezusom?

 

Kako se ta slep mož obrne na Jezusa v 11. vrstici? Ali njegova izbira besed kaže na neko razumevanje Jezusa iz njunega prvega srečanja?  

Preberi 9,13–17

Kliknite za besedilo

Zdi se, da ga niso pustili pri miru, da bi lahko užival zdaj, ko je spregledal. Ker ga je Jezus ozdravil, so to imeli za sporno.

 

Kakšen naziv je dal ta človek Jezusu, ko so ga farizeji spraševali o tem?

 

Kaj nam ta naziv pove o veri tega človeka?

 

 Preberi 9,35-38

Kliknite za besedilo

 

Kot Božji sin je Jezus natančno vedel, kaj je verjel ta človek. Vedel je, kaj je razumel in česa še ni doumel. Poiskal ga je in vprašal: »Ali veruješ v Sina človekovega

 

Zakaj misliš, da ga je Jezus to vprašal?

 

Kaj nam pove 36. vrstica o srcu tega človeka?

 

Jezusovo drugo srečanje s tem človekom je prineslo veliko spremembo v njegovem življenju. Kakšno spremembo opaziš v 38. vrstici?

 

Če obnovimo, človek se je bežno srečal z Jezusom. Najprej je verjel nekaj o Jezusu. Njegova splošna vera pa ni bila dovršena vera. V drugem pogovoru je razumel in veroval, da je Jezus Sin človekov. Takrat pa je častil Jezusa.

 

Povezovanje z Resnico

Tako kot ta od rojstva slep človek, je tudi duhovna pot veliko ljudi več kot le prvotni pogovor. Delajo korake vere. Če njihovo premikanje do vere v Kristusa zahteva več korakov, je težava, če študentov ne zanima to, da bi se ponovno srečali z njimi.

 

Utemeljeni razlogi, kako se soočiti s tem izzivom:

Pavel je rekel, da je evangelij norost za tiste, ki so na poti pogubljenja (1 Kor 1,18). Jezus je rekel, da tema ne razume luči (Jn 1,5). Torej, poslušanje evangelija ponavadi ni neka prijetna, sproščena izkušnja. Evangelij zmoti srce osebe, ki sama vodi svoje življenje. Zaradi narave našega sporočila lahko ljudje oklevajo, da bi se ponovno dobili z nami

 

Drugi faktorji, ki prispevajo k temu izzivu:

Ovira ni le evangelij. Včasih mi ne izkazujemo Kristusove ljubezni. Mogoče smo tako osredotočeni na svoje sporočilo, da se zdimo prestrogi. Naše obnašanje naredi vtis. Če je vtis pozitiven, se bodo ponavadi ljudje želeli ponovno dobiti z nami. Če pa je naš pogovor z njimi nerazumevajoč ali aroganten, se ljudje raje ne bodo več dobili z nami.

 

Dve obnašanji, ki lahko povečata možnost drugega srečanja:

 

 1. Poskrbi, da imaš z osebo dialog in ne monolog.

 

Če bi analiziral svoje pogovore o evangeliju, boš verjetno ugotovil, da na zaćetku pogovora postavljaš vprašanja. Kot rezultat bosta oba doživela izmenjavo idej.

 

Včasih ko pomaknemo pogovor do evangelija, se lahko pogovor iz dialoga spremeni v monolog. (Dialog – govorita oba, vsaka oseba aktivno sodeluje. Monolog – ena oseba govori, druga pa samo posluša). Seveda bi radi veliko povedali. Imamo svoje najljubše ilustracije. Navdušeni smo nad temo. Če pa naša komunikacije preide v monolog, bo mogoče nekdo mislil, da je dobil neko predstavitev.

 

Večina ljudi ponavadi ne išče takšnih predstavitev. Monolog spremeni atmosfero pogovora in včasih odstrani prijetno stran, ki je bila prej ustvarjena. Če je nekdo doživel monolog, bo najprej moral premagati svoj strah pred »2. predstavitvijo«, ko se dobi s tabo.

 

Želimo ohraniti dialog tudi, ko predstavljamo evangelij. V mislih moramo imeti cilj, da želimo nekomu pomagati, da spozna Jezusa, zato moramo ustvariti kontekst, ki nam da priložnost, da bomo imeli več kot le en pogovor.

 

2. Za naslednji pogovor se dogovori tako, da poudariš, da si želiš slišati več od te osebe.

 

Načelo: Ljudje se bodo bolj verjetno drugič dobili s tabo, če bodo imeli občutek, da so pomembni in da lahko nekaj doprinesejo. Nasprotno, če pa mislijo, da so povabljeni na pogovor s strokovnjakom in se bodo pogovarjali o temi, kjer ne morejo doprinesti veliko, se bodo raje izognili naslednjemu pogovoru.

 

»Strategija nekoč«

 

»Strategija nekoč« nam lahko pomaga, da posredujemo to, da cenimo osebo, s katero se pogovarjamo, verjamemo, da lahko ta oseba nekaj prispeva. Strategija se začne s pozornim poslušanjem. Ko se z nekom povežemo, moramo poiskati nekaj, kar je ta oseba rekla, in nam je bilo to zanimivo. V tem, kar oseba pove, moramo najti vrednost. Sledijo primeri stvari, ki se lahko pojavijo v pogovoru in so zanimive:

 

♦ Yurijeva babica je bila pozitiven duhovni primer v družini.

 

♦  Maria je nekoč imela »duhovno izkušnjo«, ko se je dobila z duhovnikom.

 

♦  Sergeja je globoko užalil duhovni hinavec in je zdaj sumničav glede vseh duhovnih stvari.

 

♦  Magda je nekoč prebrala knjigo o izkušnji nekoga z Bogom in to je v njej zbudilo veliko vprašanj.

 

Seveda obstaja tisoče zanimivih tem, ki se lahko pojavijo v pogovoru. Če najdeš »zanimivo temo«, lahko pokažeš osebno zanimanje za to osebo in uporabiš »strategijo nekoč«. Izgleda lahko takole:

 

 

“Yuri, omenil si, da je bila tvoja babica pozitiven primer zate in tvojo družino. Nekoč bi se rad dobil s tabo in več slišal o tem in kako je ona vplivala na tvojo družino. A bi bilo to v redu?«

 

“Maria, nisem pozabila, ko si rekla, da je imelo srečanje z duhovnikom velik vpliv na tvoje razmišljanje. Zanima me, če bi lahko izvedela več. A bi se lahko dobila, da mi poveš več o tem, kaj se je zgodilo?« 

 

»Sergei, nekaj, kar si povedal, me res zanima in rad bi izvedel več. Res te je zmotilo to, da je bil nekdo hinavec. To je bila najbrž grozna izkušnja. Nekoč bi rad slišal več o tem. Ali misliš, da bi mi nekoč lahko povedal kaj več o tem, kaj se je zgodilo?«

 

»Magda, žal morava obe na predavanja, ampak rada bi vedela več. Omenila si knjigo, ki je imela velik vpliv nate. Ali misliš, da bi se lahko kdaj dobila, da mi poveš malo več o tem?«

 

Ti primeri orišejo osrednjo idejo. Ko nekoga prosimo, da pove več o tem, kar ve ali je doživel, ga povabimo v nek dialog. Sporočamo tudi, da lahko oseba temu dialogu nekaj doprinese. Izpostavimo to, da smo našli nekaj koristnega v tem, kar je povedal. Izvemo tudi, kje se oseba duhovno nahaja in tako se lahko povežemo z njo. Če izrazimo svoje povabilo z »nekoč«, nam to pomaga, da se izognemo temu, da pritiskamo na osebo. Te vrste povabilo ustvari dobro okolje.  

 

Kako to deluje? Po tem, ko postavimo vprašanje »nekoč«, si lahko izmenjamo kontaktne informacije. Če ti oseba da svoj kontakt, povem ve, da jo boš »nekoč« kontaktiral, da bi se dobila.

 

Čez dan ali dva lahko osebo kontaktiraš in poveš, da bi se rad dobil z njo. En primer: »Magda, hvala za tvoj čas zadnjič. Všeč mi je bilo, da sva se dobili. Rekli sva, da se bova še kdaj dobili, ker želim slišati kaj več o tisti knjigi. Zanima me, kdaj imaš čas.«

 

»Strategija nekoč« izpostavlja doprinos osebe pri dialogu. Čeprav nas seveda drugi zanimajo, nam včasih ne uspe tega izraziti. Nehote postanemo oseba, ki največ govori. Ta strategija nam seveda ne zagotavlja, da se bomo z vsemi dobili tudi naslednjič. Vseeno pa so ljudje ugotovili, da je to povečalo možnosti za naslednje srečanje. Poveča se torej naša možnost, da podelimo evangelij

Ukrepaj

 

Zdaj je čas, da uporabiš »strategijo nekoč«. Skupaj s svojim prijateljem ali mentorjem spodbudita duhovni pogovor z nekom. Bodi pozoren na dejstvo, da želiš, da je pogovor dialog in ne monolog. Pozorno poslušaj osebo, s katero se dobiš. Ko končaš pogovor, poskusi zgraditi most za priložnost, da se spet lahko dobiš s to osebo. Daj osebi vedeti, da bi se rad spet dobil, eden od razlogov je ta, da bi rad slišal več od nje. Vprašaj: »Enkrat se lahko dobiva in …«

 

Pogovori se o tej izkušnji:

 

Svojega prijatelja ali mentorja prosi, da oceni, kateri del pogovora je bil dober v dialogu in kdaj se je v pogovoru zdelo, kot da gre za monolog.

 

Kaj so bile dobre in slabe strani pogovora?

 

Oceni, kako je šla »strategija nekoč«.

 

Ali imaš kakšno idejo, kako se lahko še izboljša?

 

Klikni za medijske kredite